Wellington

Wellington Te Whanganui-a-Tara (maorsko)
glavno mesto
V smeri urinega kazalca od zgoraj: Oriental Bay in Te Aro ob pristanišču Wellington, Beehive pri parlamentu, Newtown, Wellington Central in Mount Victoria, Carillon, Cuba Street in njen Bucket Fountain, Zealandia rezervat za divje živali v Karori
Zastava Grb
Vzdevek:  Windy Wellington, Wellywood
Geslo:  Suprema a Situ[1] Vrhunski po položaju
Wellington Lega Wellingtona
41°17′20″S 174°46′38″E / 41.28889°S 174.77722°E / -41.28889; 174.77722
Država	Nova Zelandija
Regija	Wellington
Poimenovano po	Arthur Wellesley, 1. vojvoda Wellington
Upravljanje
• župan	Tory Whanau
Površina [2][3][a]
• glavno mesto	289,91 km2
• Urbano	112,36 km2
• Metropolitansko obm.	303,00 km2
Nadm. višina	od 0 do 495 m
Prebivalstvo [4]
• glavno mesto	215.200
• Gostota	740 preb./km2
• Metropolitansko obm.	440.900
• Metropolitanska gostota	1.500 preb./km2
Demonim	Wellingtončan, Wellingtončanka
Časovni pas	UTC+12 (NZST)
• Poletni	UTC+13 (NZDT)
Spletna stran	wellington.govt.nz

wellingtonnz.com

Wellington (/ˈwɛlɪŋtən/; maorsko: Te Whanganui-a-Tara [tɛ ˈɸaŋanʉi a taɾa] ali Pōneke [ˈpɔːnɛkɛ]) je glavno mesto Nove Zelandije. Je na jugozahodnem koncu Severnega otoka, med Cookovim prelivom in pogorjem Remutaka. Wellington je tretje največje mesto na Novi Zelandiji^[b] in je upravno središče regije Wellington. Je najjužnejša prestolnica suverene države na svetu.^[8] Wellington ima zmerno morsko podnebje in je glede na povprečno hitrost vetra najbolj vetrovno mesto na svetu.^[9]

Ustno izročilo Maorov pripoveduje, da je Kupe odkril in raziskoval regijo približno v 10. stoletju. Območje so sprva naselili Māori iwi, kot sta Rangitāne in Muaūpoko. Motnje v mušketnih vojnah so pripeljale do tega, da so jih do začetka 19. stoletja premagali severni iwi, kot je Te Āti Awa.

Trenutno obliko Wellingtona je prvotno zasnoval kapitan William Mein Smith, prvi generalni geodet za novozelandsko podjetje Edwarda Wakefielda, leta 1840.^[10] Smithov načrt je vključeval vrsto medsebojno povezanih mrežnih načrtov, ki so se širili vzdolž dolin in nižjih pobočij hribov. Ožje mestno območje Wellingtona je imelo leta 2023 215.000 prebivalcev, širše metropolitansko območje, vključno z mesti Lower Hutt, Porirua in Upper Hutt pa kar 440.900. Od leta 1865 je Wellington prestolnica Nove Zelandije, status, ki ni opredeljen v zakonodaji, ampak določen s konvencijo; novozelandska vlada in parlament, vrhovno sodišče in večina javnih služb imajo sedež v tem mestu.^[11]

Gospodarstvo Wellingtona temelji predvsem na storitvah, s poudarkom na financah, poslovnih storitvah, vladi in filmski industriji. Je središče novozelandske filmske industrije in industrije posebnih učinkov ter vedno bolj središče informacijske tehnologije in inovacij z dvema javnima raziskovalnima univerzama. Wellington je eno od glavnih morskih pristanišč Nove Zelandije in služi domačemu in mednarodnemu ladijskemu prometu. Mesto oskrbuje predvsem mednarodno letališče Wellington v Rongotaiju, drugo najbolj obremenjeno letališče v državi. Prometno omrežje Wellingtona vključuje železniške in avtobusne linije, ki segajo do obale Kāpiti in Wairarapa, trajekti pa povezujejo mesto z Južnim otokom.

Kultura Wellingtona, ki jo pogosto imenujejo kulturna prestolnica Nove Zelandije, je raznolika in pogosto usmerjena v mladino ter je imela vpliv po vsej Oceaniji.^[12] Eno najprimernejših mest na svetu je na lestvici Global Livability Ranking leta 2021 izenačilo Wellington s Tokiom na četrtem mestu na svetu.^[13] Od leta 2017 do 2018 jo je Deutsche Bank uvrščala na prvo mesto na svetu tako po primernosti za bivanje kot po neonesnaževanju.^[14] Kulturna območja, kot sta Cuba Street in Newtown, so znana po ustvarjalnih inovacijah, op shopih, zgodovinskem značaju in hrani. Wellington je vodilno finančno središče v azijsko-pacifiški regiji, ki ga indeks globalnih finančnih centrov za leto 2021 uvršča na 35. mesto na svetu. Svetovno mesto je zraslo iz živahne maorske naselbine v kolonialno postojanko in od tam v avstralsko kapital, ki je doživel »izjemen ustvarjalni preporod«.^[15][16]

1. ↑ Thorns, David; Schrader, Ben (11. marec 2010). »City history and people – Towns to cities«. Te Ara - the Encyclopedia of New Zealand. Pridobljeno 15. februarja 2021.
2. ↑ »Urban Rural 2020 (generalised) – GIS | | GIS Map Data Datafinder Geospatial Statistics | Stats NZ Geographic Data Service«. datafinder.stats.govt.nz. Pridobljeno 25. oktobra 2020.
3. ↑ »StatsNZ Geographic Boundary Viewer«. statsnz.maps.arcgis.com. Pridobljeno 8. marca 2022.
4. ↑ "Subnational population estimates (RC, SA2), by age and sex, at 30 June 1996-2023 (2023 boundaries)". Statistics New Zealand. Retrieved 25 October 2023. (regional councils); "Subnational population estimates (TA, SA2), by age and sex, at 30 June 1996-2023 (2023 boundaries)". Statistics New Zealand. Retrieved 25 October 2023. (territorial authorities); "Subnational population estimates (urban rural), by age and sex, at 30 June 1996-2023 (2023 boundaries)". Statistics New Zealand. Retrieved 25 October 2023. (urban areas)
5. ↑ »Yeah, Nah: Is Wellington (or Christchurch) NZ's second city?«. Stuff. 2. september 2022.
6. ↑ ^{6,0 6,1} »Subnational population estimates (RC, SA2), by age and sex, at 30 June 1996-2022 (2022 boundaries)«. Statistics New Zealand. Pridobljeno 25. oktobra 2022. (regional councils); »Subnational population estimates (TA, SA2), by age and sex, at 30 June 1996-2022 (2022 boundaries)«. Statistics New Zealand. Pridobljeno 25. oktobra 2022. (territorial authorities); »Subnational population estimates (urban rural), by age and sex, at 30 June 1996-2022 (2022 boundaries)«. Statistics New Zealand. Pridobljeno 25. oktobra 2022. (urban areas)
7. ↑ »Functional urban areas – methodology and classification«. Statistics New Zealand. 10. februar 2021.
8. ↑ Guinness World Records 2009. London, United Kingdom: Guinness World Records Ltd. 2008. str. 277. ISBN 978-1-904994-36-7.
9. ↑ Karl Mathiesen (15. oktober 2015). »Where is the world's windiest city? Spoiler alert: it's not Chicago«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 12. julija 2016. Pridobljeno 13. avgusta 2016.
10. ↑ Taonga, New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu. »Wellington's plan«. teara.govt.nz (v angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2021.
11. ↑ Levine, Stephen (20. junij 2012). »Capital city – Wellington, capital city«. Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand. Arhivirano iz spletišča dne 5. februarja 2019. Pridobljeno 23. maja 2019.
12. ↑ »Culture and creativity«. www.wellingtonnz.com (v angleščini). Pridobljeno 21. aprila 2022.^{[mrtva povezava][mrtva povezava]}
13. ↑ Choudhury, Saheli Roy (9. junij 2021). »These are the world's most livable cities in 2021«. CNBC (v angleščini). Pridobljeno 2. junija 2022.
14. ↑ »2014 Quality of Living Worldwide City Rankings – Mercer Survey«. www.mercer.com. 19. februar 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2013. Pridobljeno 11. aprila 2014.
15. ↑ »Huffington Post lauds Wellington's 'remarkable' creative resurgence«. Stuff (v angleščini). 19. september 2016. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2019. Pridobljeno 9. julija 2019.
16. ↑ »Wellington: New Zealand's creative capital«. TNZ Media. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2019. Pridobljeno 9. julija 2019.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).