XV. legija Apollinaris | |
---|---|
![]() Karta Rimskega cesarstva leta 125 s katere je razvidno, da je bila XV. legija takrat nameščena v Satali (Saddagh, Turčija) v provinci Kapadokiji, kjer je ostala do 5. stoletja | |
Aktivno | 41/40 pr. n. št.–5. stoletje |
Država | Rimska republika, Rimsko cesarstvo |
Tip | rimska legija (marijanska) |
Vloga | napadalna pehota z delno podporo konjenice |
Velikost | različno, ob ustanovitvi približno 3.500 pešakov in pomožne enote |
Garnizija/Štab | • Ilirik (48 pr. n. št.-6 pr. n. št.) • Carnuntum (9-61) • Sirija (61-približno 73) • Carnuntum (približno 73 - 117 • Satala (117-5. stoletje) |
Vzdevki | • Apollinaris, "zvesta Apolonu" (pod Avgustom) • Pia Fidelis, "vdana in zvesta" (pod Markom Avrelijem |
Zavetnik | Apolon |
Konflikti | • Tiberijev pohod proti Markomanom (6) • prva judovska vstaja (66–73) • Trajanove dačanske vojne (105-106) • Trajanov pohod v Mezopotamijo (115-117) • Verov pohod v Armenijo (162) • Severjev pohod proti Partom (197) |
Poveljniki | |
Znani poveljniki | Tit Flavij (častnik) Trajan (vojni pohod) Lucij Ver (vojni pohod) Septimij Sever (vojni pohod) |
XV. legija Apollinaris (latinsko Legio qvinta decima Apollinaris, Petnajsta Apolonova legija) je bila rimska legija, ki jo je leta 41/40 pr. n. št. ustanovil Oktavijan. Njen emblem je bil verjetno podoba Apolona ali ene od njegovih svetih živali.
XV. legijo včasih zamenjujejo z dvema drugima legijama z enako številko. Zgodnejši enoti je poveljeval Julij Cezar in je bila razpuščena leta 49 pr. n. št. v severni Afriki. Kasnejša enota se je na strani drugega triumvirata udeležila bitke pri Filipih in bila po njej poslana na vzhod.