Back Afrika Barat ACE Wes-Afrika Afrikaans ምዕራብ አፍሪካ Amharic Afirika agan̄ Ichep-ura ANN غرب إفريقيا Arabic África Occidental AST Taltefa Afrika AVK Qərbi Afrika Azerbaijani باتی آفریقا AZB Көнбайыш Африка Bashkir
| Zahodna Afrika | |
|---|---|
 Zahodna Afrika (podregija po ZN) | |
| Površina | 5.112.903 km² (7.) |
| Prebivalstvo | 418.544.337 (2021 est.) (3.)[1][2] 381.981.000 (ženske: 189.672.000; moški: 192.309.000 (2017 ocena.[3]) |
| Gostota | 49,2/km2 |
| Demonim | Zahodni Afričan/ka |
| Države | Suverene države (16) |
| Odvisnosti | Predloga:Podatki države SHN |
| Časovni pas | UTC−1 to UTC+1 |
| Glavne regionalne organizacije | Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS; ustanovljena 1975) |
| Total BDP (PPP) | US$2,091 trillion (2022) (23.)[4] |
| BDP (PPP) per capita | $2500 (2013)[5] |
| Total BDP (nominal) | $810 mrd (2023)[6][7] |
| Total BDP (nominal) per capita | $1937 (2023) |
| Valuta | |
| Največja mesta | |
| UN M.49 code | 011 – Zahodna Afrika202 – Podsaharska Afrika002 – Afrika001 – Svet |
.svg){kind=small}
Zahodna Afrika je regija na zahodu afriške celine. Združeni narodi opredeljujejo Zahodno Afriko kot 16 držav: Benin, Burkina Faso, Zelenortski otoki, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Slonokoščena obala, Liberija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Sierra Leone in Togo, kot tudi Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (Čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva).[8][9]
Prebivalstvo Zahodne Afrike je bilo leta 2021 ocenjeno na 419 milijonov ljudi, leta 2017 pa na 381.981.000 ljudi, od tega 189.672.000 žensk in 192.309.000 moških. Regija je demografsko[10] in gospodarsko[11] ena najhitreje rastočih na afriški celini.
Zgodnja zgodovina Zahodne Afrike je vključevala številne pomembne regionalne sile, ki so prevladovale v različnih delih tako obalnih kot notranjih trgovinskih omrežij, kot sta imperiji Mali in Gao. Zahodna Afrika je bila na križišču trgovskih poti med Severno Afriko, v kateri so prevladovali Arabci in južneje na celini, vir specializiranega blaga, kot so zlato, napredna obdelava železa in slonovina. Potem ko je evropsko raziskovanje naletelo na bogata lokalna gospodarstva in kraljestva, je atlantska trgovina s sužnji gradila na že obstoječih suženjskih sistemih, da bi zagotovila delovno silo za kolonije v Ameriki. Po koncu trgovine s sužnji v zgodnjem 19. stoletju so evropske države, zlasti Francija in Britanija, še naprej izkoriščale regijo prek kolonialnih odnosov. Na primer, še naprej so izvažali številne ekstraktivne dobrine, vključno z delovno intenzivnimi kmetijskimi pridelki, kot sta kakav in kava, gozdarskimi proizvodi, kot je tropski les, in mineralnimi viri, kot je zlato. Od osamosvojitve so številne zahodnoafriške države, kot so Slonokoščena obala, Gana, Nigerija in Senegal, igrale pomembno vlogo v regionalnem in svetovnem gospodarstvu.
Zahodna Afrika ima bogato ekologijo z veliko biotsko raznovrstnostjo in več različnimi regijami. Na podnebje in ekologijo območja močno vpliva suha Sahara na severu in vzhodu, ki zagotavlja suhe vetrove med Harmattanom, pa tudi Atlantski ocean na jugu in zahodu, ki zagotavlja sezonske monsune. Ta mešanica podnebij daje Zahodni Afriki bogato paleto biomov, od tropskih gozdov, bogatih z biotsko raznovrstnostjo, do sušnih območij, kjer živijo redke in ogrožene živalske vrste, kot so luskavci, nosorogi in sloni. Zaradi pritiska po gospodarskem razvoju mnoge od teh ekologij ogrožajo procesi, kot so krčenje gozdov, izguba biotske raznovrstnosti, prekomerni ribolov, onesnaževanje zaradi rudarjenja, plastike in drugih industrij ter ekstremne spremembe, ki so posledica podnebnih sprememb v Zahodni Afriki.
- ↑ »"World Population Prospects 2022"«. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
- ↑ »World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100« (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
- ↑ United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2017). Obeti svetovnega prebivalstva: Revizija 2017, podatki po meri, pridobljeni prek spletne strani [1] Arhivirano 2020-06-15 na Wayback Machine.
- ↑ »IMF GDP 2011«. Pridobljeno 17. oktobra 2014.
- ↑ »IMF GDP data, September 2011«. Pridobljeno 17. oktobra 2014.
- ↑ »IMF GDP data, October 1515«. Pridobljeno 17. oktobra 2014.
- ↑ »Nigerian Economy Overtakes South Africa's on Rebased GDP«. Bloomberg News. 7. april 2014. Pridobljeno 17. oktobra 2014.
- ↑ »United Nations Statistics Division – Standard Country and Area Codes Classifications«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2011. Pridobljeno 17. oktobra 2014.
- ↑ Paul R. Masson, Catherine Anne Pattillo, "Monetary union in West Africa (ECOWAS): is it desirable and how could it be achieved?" (Introduction). International Monetary Fund, 2001. ISBN 1-58906-014-8
- ↑ »West African population, 1950–2050 | West Africa Gateway | Portail de l'Afrique de l'Ouest«. west-africa-brief.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2021. Pridobljeno 30. oktobra 2021.
- ↑ »UEMOA economies are projected to grow by 6.6% in 2020 | West Africa Gateway | Portail de l'Afrique de l'Ouest«. www.west-africa-brief.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2021. Pridobljeno 30. oktobra 2021.