Zaviralci proteaz ali proteazni zaviralci (oznaka ATC: J05AE) so skupina učinkovin za zdravljenje ali preprečevanje virusnih okužb, vključno z okužbami z virusom HIV in virusom hepatitisa C. Preprečujejo virusno podvojevanje, tako da zavrejo delovanje encima proteaze (npr. proteaze HIV-1, ki cepi nastajajoče beljakovine, ki se nato združujejo in tvorijo virione).
Doslej so razvili oziroma so v fazi razvoja proteazni zaviralci za naslednje virusne okužbe:
- HIV/aids (z značilno končnico -navir): protiretrovirusni zaviralci proteaz (amprenavir, atazanavir, darunavir, fosamprenavir, indinavir, lopinavir, nelfinavir, ritonavir, sakvinavir, tipranavir ...)[1][2]
- hepatitis C (z značilno končnico -previr): asunaprevir, boceprevir, grazoprevir, paritaprevir, simeprevir, telaprevir ...[2]:26
Kot pri antibiotikih obstaja tveganje za pojav odpornih mutiranih virusov. Za zmanjšanje tega tveganja se običajno uporablja več različnih protivirusnih zdravil hkrati, ki delujejo na različne tarče.
- ↑ Rang, H. P., Dale, M. M., Ritter, J. M., & Flower, R. J. (2007). Rang and Dale's Pharmacology (6th Edition ed.). Philadelphia: Churchill Livingstone Elsevier.
- ↑ 2,0 2,1 »The Use of Stems in the Selection of International Nonproprietary Names (INN) for Pharmaceutical Substances« (PDF). World Health Organization. Pridobljeno 5. novembra 2016.